Katoliška knjigarna je najstarejša knjigarna v naši deželi in je vpisana v seznam zgodovinskih knjigarn pri Ministrstvu za kulturne dobrine Republike Italije. Knjigarna je v svoji dolgi več kot stoletni zgodovini izdala številne publikacije, danes pa nudi bogato izbiro slovenskih in italijanskih knjig, šolske in pisarniške potrebščine, nabožne predmete, sveče ter priložnostna darila za krst, obhajilo, birmo, poroko in druga praznovanja.
Zgodovina
Na pobudo Duhovske zveze je Katoliška knjigarna v Gorici bila ustanovljena leta 1910 in dobila svoje prodajne prostore v stavbi Monta na Gosposki ulici št.2, danes ulica Carducci. Z začetkom prve svetovne vojne leta 1914 in vstopom Italije v vojno leta 1915 se je Gorica znašla v neposrednem zaledju zelo krvave frontne črte. Mesto se je praznilo, ljudje so se umikali v notranjost. Vojna vihra ni prizanesla niti knjigarni. Podatki za to obdobje so zelo skopi. V prepisu se je ohranilo pismo Davida Doktoriča, ki ga je v pozni pomladi leta 1918 pisal predsedniku Katoliškega tiskovnega društva Josipu Srebrniču v Ljubljano: » Včeraj sva bila z bivšim poslovodjem v naši trgovini. Napraviti sem dal ključe k starim vratom. V trgovini manjka v prvi vrsti pisarniških potrebščin, ki so jih ukradli ali rekvirirali: papirja, peres, svinčnikov, kuvert i.t.d. Sicer je blaga še precej. V treh dneh bi se dalo precej urediti. Nujno potrebno je, da se nam približate. Blagor našega ljudstva zahteva, da se povrnejo voditelji. To velja vsem našim inteligentom…« Ko je namreč Doktorič, ki se je leta 1918 vrnil v Gorico in postal škofijski tajnik, ugotovil, da načeknikov ni, si je od takrat dosegljivih članov dal napisati listino, s katero so ga ti poverili, da sme voditi posle, dokler se zadeve ne uredijo in dokler se ne sestane legalno načelstvo. Ta poteza je bila ključnega pomena, saj je Doktorič na ta način rešil knjigarno in arhiv in s pomočjo Antona Sfiligoja ponovno oživil trgovino.
V novih političnih razmerah je morala knjigarna pridobiti vsa potrebna dovoljenja za delovanje. Leta 1924 je bil zadolžen za nadzor knjigarne msgr. Anton Berlot, za upravnika pa je bil postavljen Anton Sfiligoj. Med letoma 1923-1927 je bil tajnik KTD Virgilij Šček, ki si je izjemno prizadeval za uspešno rast knjigarne. Prepričan je bil, da bodo goriški in tržaški Slovenci lahko ohranili svojo narodno samobitnost predvsem s svojo tiskano besedo. Leta 1929 je knjigarna odprla pomožen lokal v ul. Carducci št. 6 za prodajo sveč, slik in drugih nabožnih predmetov. Ker so bili prostori neprimerni se je odbor leta 1930 odločil, za najem večjih prostorov v stavbi na Travniku št. 11, leta 1935 pa je bila odkupljena stavba na št. 25 na Travniku kjer je še danes. Temeljito je bila stavba obnovljena leta 2003, ob obnovi je ohranila značilnost zgradbe v stilu Liberty. Leta 2007 pa je bila knjigarna na novo opremljena .
Galerija
